Kar nekaj časa se že ukvarjam s tem, kaj pomeni pisanje bloga. Je to dnevnik, so to analitični prispevki, je to intimna izpoved? Kaj je to zame?
Ko sem pred časom zjutraj dobila idejo, sporočilo «Kaj pa, če bi pisala blog?«, mi to ni šlo več iz glave. Ampak o tem, kaj vse to pomeni, nisem imela pojma. Tudi brala nisem veliko in o blogih nisem vedela skoraj nič.
Najprej sem začela pisati zase. Ideje so tekle in pisala sem z lahkoto. Vse do takrat, ko mi je moja hčerka odprla blog. Takrat so na dan privrele misli: Koga pa zanima, kaj ti misliš? Kdo bo razumel, kaj hočeš povedati? Ali naj pišem »na splošno« ali »zelo o sebi«? Naj delim nauke? Naj povem za svoje težave, blokade, ali jih raje prikrijem? Vse to in še več so bile zavore, ki so me pri pisanju kar ustavile. Pri vsakem vprašanju sem si lahko dala oba odgovora: trdilnega in nikalnega. Bila sem neodločena, zmedena.
Edino to sem vedela, da pisala pa bi. Uživala sem, ko sem po neštetih popravkih končala s pisanjem o kakšni temi.
In zdaj pišem. Slišim, »le tako naprej!« in grem dalje. Saj ni važno, kdo, kaj, zakaj…..Važno je, da povem, kakšne spremembe so v meni, kakšen pogled dobivam, kaj se dobrega dogaja, kako grem čez reakcije, kako se učim, kaj vse dobivam, ko grem skozi pouk učenja novega stila življenja. Life Technology je metoda, ki me spreminja veliko bolj in veliko bolje kot vse metode do sedaj. Zame je vrhunska. Ne samo zame, za vse, ki ji sledimo. Zato moram pisati o njej. Ne morem biti tako sebična, da bi jo držala zase, ampak bi rada ljudem povedala, da imamo vsi možnosti, da se spreminjamo. Ko vsak od nas pošlje v vesolje svoj »korak naprej«, se svet spreminja na bolje. Prihajajo časi, ki bodo drugačni. Verjamem, da lepši.
Ni komentarjev:
Objavite komentar