tag:blogger.com,1999:blog-70478664608704663322024-03-08T23:13:45.176+01:00Ptica v srcuČe nosiš v srcu zeleno vejo, bo nanjo sedla pojoča ptica.
Kitajski pregovorMarinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.comBlogger27125tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-75851414534599140162014-10-09T11:13:00.001+02:002014-10-09T11:31:46.116+02:00<div class="MsoNormal">
<h2>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Medosebni odnosi</span></h2>
</div>
<div class="MsoNormal">
<br />
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Po enem letu se ponovno oglašam. Kakšnega pravega razloga
za to, da sem tako dolgo molčala, pravzaprav ni. Enostavno nisem začutila, da
bi kaj povedala, takole, na glas. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Danes pa, ko je zunaj spet sonce, sedim pri oknu in
pišem. Kdor me je že kaj prebiral, bo vedel, da sonce dobro vpliva name. Dobim
voljo za delo ali vsaj za načrtovanje tega, kar bi lahko počela. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Današnji nagib za pisanje mi je dalo vprašanje, kako naj
ljudem predstavim dogodek, ki se mi zdi odličen in primeren za mnoge med nami (
če sem natančna, je primeren za vse.) Pa sem se spomnila, da je blog ena izmed
možnosti. Na FB sem dogodek že delila in ga priporočala, tole pisanje pa je
naslednja pot. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Naj bom bolj konkretna. Ko pomislim na ljudi okoli sebe,
vidim, da imajo največ problemov s tremi stvarmi: zdravjem, denarjem in
medosebnimi odnosi. Zdravje vzdržujejo
z lastno voljo in aktivnostjo, ko pa zbolijo, gredo po pomoč k zdravnikom ali k
alternativcem. O bolezni in zdravju se veliko govori in piše. Tudi o
denarju se ljudje veliko pogovarjajo. Stiske, varčevanje, tajkuni, dolgovi, revščina… to
so odkrite teme.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ko pa pogledam, kako razmišljajo o odnosih do partnerjev ali
do sodelavcev, pa vidim drugačno situacijo. Odnosi so izjemno zapletena stanja,
ki so vedno odraz obeh udeležencev. Ne glede na to, da je včasih videti, kako
je za slab odnos kriv samo eden od partnerjev, je za nastalo situacijo vedno
potreben tudi tisti drugi. In čeprav je včasih videti, da zvezi ni pomoči, je z drugačnim pogledom in pristopom možno spremeniti marsikaj. Z razumevanjem partnerskih odnosov lahko celo lep
odnos spremenimo v še lepšega ali pa to znanje uporabimo tudi v odnosih med
sodelavci in znanci. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Kaj hočem povedati? To, kar ljudje pogosto počnejo, ko za
obstoječe težave krivijo druge, je samo odraz nevednosti. V vsakem stiku z
drugim človekom je situacija odvisna od obeh. In, če imaš malo več znanja o
tem, kako sam vplivaš na prav vse situacije v življenju, imaš možnost, da
svoj vpliv usmeriš na tisto pot, ki ti prinaša zadovoljstvo in veselje.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Učnih tehnik in metod o partnerstvu je veliko, prav tako
delavnic, predavanj, knjig….Zame ena najbolj učinkovitih pa je ta, ki bi jo
rada predstavila v temle sestavku. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Gre za »Tečaj modernega partnerstva«, ki bo v sklopu
Centra za kakovost življenja Spirala in se bo začel 3.11.2014, potekal pa bo v
Spiralinih dvoranah v Celju in Ljubljani. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Več na naslovu: </span><a href="http://www.spirala.org/aktivnosti/energijski-tecaji/moderno-partnerstvo/"><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">http://www.spirala.org/aktivnosti/energijski-tecaji/moderno-partnerstvo/</span></a><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"> ali
na Spiralini facebook strani.</span><br />
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Tečaj poteka že več let, namenjen pa je vsem tistim, ki
bi radi v svojih odnosih napredovali, jih izboljšali, popravili, obdržali ali
pa na novo začeli. Ker sem se sama tečaja že udeležila, vem, koliko lahko s tem
pridobimo, zato se mi zdi tako pomembno, da ljudje izvejo za možnost, ki jo
imajo. Enostavno moram podeliti to informacijo, ker vidim, kako veliko ljudi bi
bilo srečnejših, če bi o sebi in drugih lahko razmišljali in čutili drugače. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Vsakdo pa se potem sam odloči, kaj bo naredil s svojim
življenjem.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-47867785249213642232013-10-14T12:15:00.000+02:002013-10-14T12:15:28.812+02:00Po dolgem času<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Več kot štiri mesece nisem pisala bloga. Razlogov za to
je več. Počasi bom pisala o njih. </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;"> </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko bom
vsa čustva in misli ob preteklih dogodkih lahko ubesedila. ..</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Medtem ko mene na blogu ni bilo, pa so se ogledi mojega
spletnega dnevnika nadaljevali. Številka je kar lepa : 1530. To me je tudi navdahnilo,
da spet sedim pred računalnikom in pišem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Za začetek morda o tem, da se vse spreminja. Danes si,
jutri te ni več. Nekdo odide, drugi ostane. In se mora naučiti, kako živeti
dalje. V mislih imam dve osebi, ki sta pred kratkim izgubili ljubljena človeka.
Ena živi dalje in s svojo močno naravo daje zgled nam, da jo lahko samo občudujemo.
Druga se v nastali situaciji ne znajde. Podrl se ji je svet. Morda ji bo čas
pomagal, da se bo pobrala, kdo ve. Zelo ji želim, da bi ji. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">In potem sem tu še jaz, ki sem ostala. On, moj ljubi oče,
pa je odšel. Verjamem, da na lepše. Ampak si vseeno tolikokrat rečem, »joj,
tole pa moram povedati tateku….«, potem pa se spomnim, da ga ni več na tem
svetu. Namesto po telefonu mu zdaj povem kar takole, na glas… Mislim, da me
sliši. Tako, kot me je že prej, ko sva bila še skupaj. Ni mi bilo treba
povedati, kakšen je moj problem. Še preden sem odprla usta, je vedel, kaj me
muči in me potolažil. Mi dal vedeti, da me razume in mi kazal pot dalje. Pot,
po kateri še vedno hodim. Zdaj obogateni z lastnimi izkušnjami in novimi
znanji. V vseh pa je tudi delček njega.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Gledam v skladovnico knjig, ki jih je vse življenje
prebiral. Duhovnost, pozitivnost, notranja moč, življenje po življenju…. Vse to
je dediščina, ki jo je čutil, učil in po njej živel. Hvaležna sem, da sem ga
poslušala in se od njega učila. Danes, ko ga ni več tukaj, mi je zato lažje. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Vse ima svoj smisel.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-53724814471640502342013-05-31T10:10:00.000+02:002013-05-31T10:10:36.888+02:00Dobrohotno<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes sem pogledala na stran svojega bloga in videla 1283 ogledov. Wau!, me je prešinilo, to pa menda ni tako malo. Nimam pojma, kaj to
pomeni v primerjavi z drugimi blogerji, ker ne poznam nobenega, ampak meni se
ta številka ne zdi tako majhna. Vem tudi, da ogled še ne pomeni, da so ljudje
vse, kar pišem, tudi prebrali, kot tudi ne, da jim je všeč, kar povem. Ampak,
kolikor sem imela odzivov in komentarjev do sedaj, so bili spodbudni in mi
dajejo motivacijo, da s tem nadaljujem. Dva dni nazaj me je nekdo celo zelo
pohvalil in napisal, da me bo še bral. Seveda me taka mnenja zelo veselijo.
Mojemu početju dajejo nov smisel, da pa rada vidim v vsaki stvari smisel, se
vidi menda iz vsakega mojega članka.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ko sem torej sedla k računalniku, pogledala ven v deževno
jutro in pomislila, kaj naj danes pišem, mi je prišla na misel beseda »dobrohotno«.
Dobrohotno iti skozi življenje, pomeni biti mehek in naklonjen. Dobrohotni vidi
napredek in ga je vesel, napake, ki ga spremljajo, pa ne potencira, ampak jih
sprejme kot del procesa. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Situacij, ki bi razložile te misli, je v vsakdanjem
življenju nešteto. Vsakdo se lahko zazre v kakšno, kjer je pogrešal dobrohotnost
sočloveka ali pa najde v taki, kjer se je nežno okopal v tej pozitivni
energiji. Dobrohotnost, ki izvira iz srca, je tista, ki te vodi naprej.
Osrečuje tistega, ki jo ima in onega drugega, ki je je deležen. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ljudje smo vse prevečkrat strogi in kritični. Nič ni
dovolj dobro. Vse mora biti najbolje. Ali pa nekako drugače. Nismo zadovoljni.
Kar dosežemo, je premalo, hočemo več. Ocenjujemo sebe in druge. …. Tukaj ni
nobene dobrohotnosti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Druga skrajnost pa so situacije, kjer bi vse naredili za
drugega. Starši za otroke, zaljubljeni za partnerja, ponižni za šefa ….Tudi
tukaj ni nobene dobrohotnosti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Razmišljam, zakaj smo tako malokrat dobrohotni? Se
bojimo, da bomo premehki? Da bomo ob avtoriteto? Da bodo z nami delali, kar
bodo hoteli? Da bomo preveč popustljivi? Da bomo videti medli? Da ne bomo
dosegli, kar hočemo? Da ne bomo dovolj družbeno kritični? Da sodobnemu svetu to
enostavno ne pripada? Da si ljudje to ne zaslužijo? Da smo dobrohotni, ko
namesto nekoga kaj naredimo ali komu kaj damo? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Mislim, da veliko ljudi o tem pravzaprav ne razmišlja.
Saj jim tudi ni treba. Samo razmišljanje tako ne prinese rezultata.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Dobrohotnost ni dobrota iz notranje stiske, nesigurnosti,
strahu, zaščitništva, nepotrpežljivosti, …., ampak je mehko notranje stanje
sprejemanja in pozitivne naravnanosti. Danes zjutraj na našem treningu sem
imela priliko začutiti njeno neizmerno blagodejnost in lepoto. Ne poznam prav
veliko ljudi, ki bi dobrohotno sprejemali življenje, zato sem hvaležna za take učitelje.
Ko vidim, da je možno, da smo ljudje dobrohotni in hkrati dosledni. Ko čutim,
da je to dobro. Ko verjamem, da sem na pravi poti.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-3277565826836763942013-05-30T11:04:00.000+02:002013-05-30T11:04:33.505+02:00Kje je moja jakna?<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Takole sem se spraševala v ponedeljek zjutraj, ko sem
hotela iz hiše: » Kje pa imam modro jakno? Na obešalniku v veži je ni. V
potovalki in pod njo je ni. Med umazanim perilom je ni. Je mogoče gor med V.
stvarmi? » Šla sem pogledat tudi »gor«, čeprav ne maram hoje po stopnicah.
Jakne ni bilo nikjer. » No, najbrž mi je V. sinoči, ko sva prispela domov, ni
prinesel iz avta in je še vedno na otroškem sedežu. Jo bom popoldne šla iskat.«
Oblekla sem pač drugo jakno in šla v trgovino.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Popoldne sem bila doma in se na mojo novo modro jakno
nisem niti spomnila. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Prišel je torek. Ob osmih zjutraj sem morala biti v
Ljubljani, zato sem zgodaj vstala, se uredila, se oblekla in se ponovno
spomnila, da moram najti jakno. V. je bil še doma, avto tudi, zato mi jo je šel
iskat. Čez par minut se je v hišo vrnil brez jakne. Zdaj se mi je zdelo pa že
čudno. Saj se vendar spomnim, da sem jo na morju dala v avto. Rekla sva, da
bova šla malo v posedet na sonce, a ker je bil vikend
deževen in vetroven, sem si jo pripravila in vzela s sabo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Skupaj sva rekonstruirala potek dogodkov zadnje nedelje.
Kam sva šla, kaj sva počela, kako se je vse odvijalo. Razmišljala sva lepo
mirno in našla nekaj možnih rešitev. Najverjetnejša je bila tista, da sem jo
pozabila v bifeju ob morju. Kljub veliki verjetnosti, da se je tako zgodilo, pa
se je meni zdelo to skoraj nemogoče. Jaz
namreč nikoli ne grem od mize, ne da bi pogledala, če sem kaj pozabila. Tudi V.
ima vedno to navado in ni se še zgodilo, da bi midva kaj pozabila ali izgubila.
( To, da doma, v garaži ali na podstrešju česa ne najdemo, je druga zgodba. Tam
ni izgubljeno, ampak dobro spravljeno. ) <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Nato je prišla domov N. in našli sva še eno možnost, kje
bi lahko bila jakna. Morda sem jo pozabila v gostišču na poti domov, kjer sva
se ustavila in nekaj pojedla. Ko se bova vračali iz Ljubljane, bova šli
pogledat, če je tam, moja modra jakna. ( Sva šli in je ni bilo.)<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Moje morske sorodnike pa sem prosila, naj gredo pogledat
v bife ob morju.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ob vsem razmišljanju o moji jakni, sem se spomnila, da
sem z njo že čisto od začetka imela »probleme«. Iskala sem jo od lanskega leta,
jo našla in kupila in se nato jezila, da nisem počakala teden dni, ko so v
trgovini imeli znižanje za 20 procentov. Saj ne, da bi bila draga, tako ali
tako za nobeno oblačilo ne dam veliko, ampak 20 procentov pa le ne spustiš
mimo, če so že na voljo, kajne? Jaz pa sem bila tako neučakana, da sem jo
kupila, čeprav sem skoraj zagotovo vedela, da bo v »moji« trgovini kmalu
znižanje. A sem se hitro sprijaznila s tem, da sem jo pač predolgo iskala in sem
vesela, da jo imam.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ta torek zjutraj pa mi je šlo po glavi še nekaj. Zakaj se
mi je to zgodilo? Kaj se moram iz tega naučiti? Vedno, ko sem začudena nad
kakim dogodkom, se takole vprašam. Spomnila sem se, kako sem bila mirna in
zadovoljna, ko sem sedela v bifeju ob morju, pojedla jagodni kornet in čakala
V. . Sonce se je vsake toliko skrilo za oblak, na severu je bilo vse črno,
kazalo je na nevihto, morje pa je vseeno tako mirno odsevalo sicer močne sončne
žarke. Tudi vetra ni bilo veliko.( Sicer bi se oblekla in jakne ne bi pozabila,
ker bi bila na meni.) <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Torej, nisem bila v naglici, nič me ni motilo, kaj je
torej bil vzrok, da se mi je to zgodilo? Kot po navadi, odgovora nisem našla,
vedela pa sem, da ga enkrat bom. Pomislila sem, da je malo verjetno, da bi
jakno ponovno našla. Sedela sem pri najbolj oddaljeni mizi, mimo katere so ves
čas hodili sprehajalci. Najbrž je več možnosti, da jo nekdo vzame s sabo, kot
pa, da se trudi nesti jo v bife k natakarici. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Poslovila sem se od nje in si rekla, naj tistemu, ki jo
ima, pač dobro služi. Morda jo potrebuje bolj kot jaz, ki imam še kaj drugega
za obleč. Bila sem pomirjena s to mislijo. Resnično sem verjela, da jo nekdo
veselo nosi in mu to privoščila. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ko je V. zvečer klical mamo in mu je povedala, da jakne v
bifeju ni, se je moj mir v zvezi s tem še poglobil. Nimam je več, ima jo nekdo
drug. Naj jo dobro uporablja.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Včeraj, v sredo, pa je zazvonil telefon. Moja modra jakna
je spet doma! Ponovno je bila v službi ista natakarica kot v nedeljo in nonu povedala, da ima mojo jakno. Kaj se je zgodilo, kdo jo je našel…. tega še ne
vem. Če bo zanimivo, bom napisala drugič. Ampak zdaj sploh ni več pomembno to,
da jakno imam, ampak to, kako sem se ob vsem skupaj počutila.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Ves čas sem bila v nekem sprejemanju situacije. To, ono,
imam, nimam, tako, drugače, kaj če, kaj če ne…. Vse možnosti so bile odprte in
vse so bile prave in dobre. Za nekaj. Za tisto, kar še ne vem in ne razumem.
Seveda sem bila vesela novice, da jakno spet imam. Všeč mi je in k
letošnjim oblačilom mi prav ustreza. Ampak ravno tako bi sprejela tudi dejstvo,
da je nimam več in jo nosi nekdo drug. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">In to sem mi zdi pomembno. Biti miren v vsaki situaciji. Sprejemati
vse kot dobro. Ta občutek je lep. Veliko vreden. Več kot vse tisto, kar imam v
omari. Sprejemanje se namreč širi tudi na druge situacije. Na odnose z ljudmi.
Na pogled na svet. Na pričakovanja v življenju. Vse je dobro. Vse ima svoj
razlog. Vse ima nek namen. Vse je prav. Iz vsega se lahko nekaj naučimo. Vse
nas vodi v našem razvoju. Vse, kar se nam dogaja, ima nek smisel. Življenje pa
nam počasi prinaša odgovore.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-2525999952581060482013-05-23T11:27:00.000+02:002013-05-23T11:27:38.808+02:00Zakaj govorimo?<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Že več kot mesec dni nisem pisala bloga, pa ne znam povedati, zakaj ne. Kot tudi ne vem, kaj je razlog, da sem danes spet odprla to stran in začela pisati.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zanimivo mi je opazovati, kako se ljudje razlikujemo glede na naše verbalne sposobnosti. To se lepo vidi na FB-u. Eni so res nadarjeni za pisanje. Tiste lahko bereš in bereš, one druge, ki jim besede gredo težko z jezika, pa ne, saj tako ne napišejo ničesar, morda samo kaj »lajkajo«. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Tako je tudi v našem vsakdanjem življenju. So ljudje, ki lahko kar naprej govorijo in so taki, ki so vedno tiho. Vmes pa smo tisti, ki smo lahko govoreči ali poslušalci. V obeh vlogah pa rabimo nasprotni pol. Govoreči potrebuje poslušalca ( razen v primeru psihičnih težav, ko se ljudje pogovarjajo sami s seboj….), poslušaš pa lahko samo nekoga, ki <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>govori ( kakorkoli, z besedami ali znaki, verbalno ali neverbalno…). <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kdaj ljudje govorimo? Ko se v nas nabere nekaj materiala, ki bi ga radi spravili iz sebe. Lahko se nam zdi zanimiv in bi ga radi podelili z drugimi, lahko nas tišči in rabimo to čiščenje, morda smo samo sodobni, aktualni, imamo svoje mnenje in radi komuniciramo, mogoče verjamemo, da bomo spremenili vsaj majhen delček našega sveta, če bomo utemeljili svoje ideje…. Najbrž bi se lahko našlo še in še razlogov, da ljudje govorijo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako pa je s poslušalci? Kdaj lahko poslušamo? Ko se nam zdi tema zanimiva, ko nam je všeč človek, ki nam govori, ko smo samo vljudni in lepo poslušamo…Kaj pa, če vsega tega ni? Potem ljudje ne poslušajo več, ampak odprejo svojo temo in skušajo pogovor peljati v novo smer. Ali pa molčijo in si mislijo svoje.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">V zadnjih dneh sem bila po več ur skupaj v večjih družbah na zabavah za rojstni dan. Vse, kar sem prej napisala, se je kazalo tudi v teh situacijah. Ljudje rabimo pogovor, drug drugega, stike, mnenja, izkušnje, spomine, ocene, načrte, smeh …. Enkrat se najdemo v eni temi, drugič smo mi zanimivi za koga drugega. Eni glasni, drugi komaj slišni. Imela sem čas, da sem pogledala tudi sebe.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Tudi, če je bil pogovor o zame popolnoma nezanimivi stvari, mi ni bilo odveč, ker sem lahko opazovala ljudi, ki jih je to zanimalo. Videla sem, kako smo si različni in to je zame vedno dovolj, da se ne dolgočasim. Ljudje smo res zanimiva bitja. Kako različno se odzivamo na svet in na naše počutje. Včasih odkrito pokažemo svoja čustva in misli, drugič se delamo drugačne, kot<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>čutimo, da smo, pogosto pa pokažemo tudi del sebe, za katerega mislimo, da smo ga spravili nekje globoko v sebe. In smo potem začudeni, da nas ljudje ne razumejo ali reagirajo drugače, kot mi želimo. <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Ne vemo, da smo v bistvu kazali to, kar smo hoteli skriti. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Res je zanimivo, kaj vse lahko pride iz nas, kadar smo v kontaktu z drugimi. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Rada opazujem, s kakšno pozicijo ljudje reagirajo na druge. Glede na to, da sta bili to praznovanji rojstnih dni, je bilo vzdušje veselo, sproščeno, namenjeno uživanju. Večina ljudi je tako tudi delovala. Vmes pa sem videla tudi ne sprejemanje in strogo kritičnost do okolice. Ti ljudje se niso počutili dobro, vsaj v tistih trenutkih ne. Mrki pogledi in stisnjene ustnice. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko zdaj pomislim na podobne situacije, čutim veselje ob danosti, da lahko situacije doživljam pozitivno. Da verjamem v dobro. Da imam rada ljudi in da jih lahko sprejemam. Da v vsaki stvari najdem nek smisel ali si vsaj dopustim čas, da ga bom enkrat uvidela. Da sem potrpežljiva. In predvsem, da lahko občutim hvaležnost. Za vse.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-47382433854599121682013-04-05T09:07:00.000+02:002013-04-05T09:07:59.613+02:00Dež<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zadnjič sem pisala o soncu, danes bom pa o dežju. Moj odnos do obeh pojmov sicer ni enak, bila bi pa vesela, če bi bil. Da bi z enakim veseljem gledala sonce kot dež.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Namreč, sem zelo »sončen« človek. Ko posije sonce, dobim energijo za delo in ustvarjanje. Ko je vse oblačno in sivo, se mi zdi, da sem kakor v neki čakalnici, kjer moram mirno počakati, da bo svet spet svetel in jasen. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Saj tiste vsakdanje stvari opravim, življenje normalno teče dalje, ni pa tistega "malo več". Da nekaj ustvarjam, da imam ideje, da se lotim in stvari tudi speljem. Še ne.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes zjutraj sem vstala v suho jutro. Bilo je prijetno toplo in ptičje petje je že skoraj spominjalo na pomlad. Tudi sneg, ki ga je v preteklem mesecu toliko napadlo, je že skopnel. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pa je potem, ko sem ponovno stopila iz hiše, spet deževalo. Pomislila sem, kaj vse bom spet lahko brala na facebooku. Poleg politike je vreme zadnje čase najbolj pogosta tema. In to zelo pereča. Ljudje so zaskrbljeni, ogorčeni, jezni, uporniški, do konca naveličani zime. Polni negativnih čustev, ki jih opisujejo s celo paleto izrazov. Ko berem, kaj vse pišejo, si ne morem kaj, da ob tem ne bi pomislila na težo in moč <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>besed. Kot bi se ne zavedali, da za temi negativnimi besedami stoji negativna energija. Tudi, če vsega, kar pišejo, ne mislijo tako resno, pa vendar v tistem trenutku v njih ni veselja in miru. Ne sprejemanje vsake situacije, tudi vremena, je tisto, kar nas dela nezadovoljne in na koncu lahko tudi bolne. Če bi se zavedali, kakšno moč imajo naše misli, bi jih vendar raje obračali v pozitivne? <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Ampak, večina še vedno misli, da morajo biti do vsega kritični. Ali verjamejo, da so potem pametni in da bodo na ta način spremenili svet? Vreme se že ne pusti. (Kolikor vidim, pa tudi politiki ne. Ampak to ni moja tema.) Morda pa si večina na ta kritičen način samo da duška, se čisti in tako ustvarja prostor v duši za nove misli? Čiščenje je dobro, to vem. Vidim pa še nekaj. Nekateri ostanejo samo pri tem, pri kritiki in negativnem. Ne vidijo, da ima tudi ta situacija tisti drugi pol. Pozitivnega. In ker tega sploh ne vidijo, ostajajo jezni na vse okoli sebe. Še tega ne vidijo, da so jezni tudi sami nase. In ostanejo na mestu. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem torej pomislila na vse to, kar sem ravno napisala, sem nekako začutila, da se je v moji čakalnici pokazalo sonce. Tudi, če ga zunaj ni, ga čutim v sebi. Narava se obnaša po svojih zakonih, mi, njen del, pa ji lahko samo sledimo. Če pač raje gledam modro nebo kot sivo, prav. Ampak oblaki ne bodo zavladali v mojem srcu in me delali negativno. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pred mano je lep dan, ki ga bom preživela s prijatelji in se ga veselim. Imamo se radi, pa smo vseeno tako zelo različni. Kot vreme, svetli, temni, jasni, sivi…., vsi pa točno tam, kjer v tem trenutku moramo biti, da lahko naredimo naslednji korak, če se zanj odločimo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-27490200486808608622013-02-19T09:26:00.000+01:002013-02-19T09:26:05.718+01:00Sonce<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Neverjetno, kako sonce vpliva na moje razpoloženje! Kar oživim, ko posije. Ni čudno, da vnukinji rečem »moj sonček« .Tudi ona razsvetli prostor, ko vstopi. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zdajle, ko sedim pri računalniku, vidim sončne žarke, sneg na travi se sveti kot biserčki, na zaplatah razkrite trave pa siničke zobljejo zrnca semen, ki so padla s hiške na naši magnoliji. Tam je tudi velik snežak, ki ga je svoji vnukinji naredil dedi. Nos iz korenčka in oči iz kostanja so mu padli na tla. Tudi rdeča usta, ki sem mu jih naredila iz umetne mase, niso zdržala včerajšnje višje temperature in ležijo pred njim na snegu. Samo klobuk in zataknjena lopata še vztrajata na svojem mestu. Ko bom končala s pisanjem, grem popravit lepotne napake na našega velikega snežaka. Tudi nanj zdajle sije sonce, ampak mislim, da bo nekaj dni še zdržal.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko vidim sonce, pomislim na vse lepo. S soncem je povezano poletje, počitnice, brezskrbnost, morje, mladostne simpatije, lepi poletni večeri, naša barka, lenobno posedanje v varnem zavetju našega dvorišča, sladoled, …. Naštevala bi lahko v nedogled. Za vse to sem zelo hvaležna.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ob tem, ko vidim lepoto zunaj, pa rada pomislim tudi na to, kaj se medtem dogaja v <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>meni. Pri srcu mi je toplo, kot bi sonce posijalo tja noter in povzročilo, da vse vidim lepše. Skušam si zapomniti to občutje, da bi si ga znala priklicati v spomin v dnevih, polnih zimske sivine. Ugotovila sem, da se to da. Letos je bilo kar nekaj oblačnih, mrzlih dni, pa si nisem dovolila, da bi se tudi mene polotila sivina. Uspelo mi je, da sem nad oblaki videla sonce. Dobro počutje sem spodbujala s stvarmi, ki jih imam rada in aktivnostmi, ki me delajo ustvarjalno. Pa sem spet pri tem, kar sem pisala že včeraj. Pri ustvarjalnosti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ustvarjalni ljudje so aktivni, na svoji poti gredo naprej in če se kdaj ustavijo, je to zato, da si naberejo novih moči in izčistijo nove ideje. Ne zavira jih razum in obilica dvomov, ki se porajajo v našem tako opevanem intelektu. Ne podležejo razlogom »proti«, ampak vidijo, da je vse »mogoče«. Vidijo naprej. Neuspeh ni dokončen, ampak je samo nova izkušnja. Tudi, če jih okolica včasih ne razume in ne podpira, je njihovo življenje zanimivejše. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko smo se na fakulteti učili o ustvarjalnosti, smo lahko videli, kako velik potencial imajo otroci in kako potem z leti in vplivanjem okolja počasi tonemo v neko povprečje. Na srečo, ne vsi. Še zdaleč ne. Po internetu krožijo neverjetne stvaritve ljudi, ki so izstopili iz kroga pričakovanega. Kaj vse zmore človek, ki si ne postavlja mej!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zato se mi zdi zelo pomembno, da našim otrokom ne zapiramo vrat pred njihovimi idejami, da jih opogumljamo, da jim zaupamo in da pustimo, da kot bitja bodočnosti stopajo po svoji poti, ki je lahko zelo drugačna od naše. Raje se od njih učimo, kot da jim vcepljamo naša stara prepričanja. Kajti, ko jih bomo resnično sprejemali in spoštovali takšne kot so, bomo njihovim dobrim potencialom dovolili priti na plano. Začudeni bomo, kaj vse se skriva v njih.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zunaj še vedno sije sonce, v meni so še vedno lepe misli. Zaključila bom z besedami moje Ize: » Ja, babi, jaz sem tvoj sonček, ampak, ko pančkam, sem pa lunica.« Točno tako, ona tudi takrat sije.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-15447035166712753082013-02-18T15:39:00.000+01:002013-02-18T15:39:24.394+01:00Otrok v nas<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">V mojih mladih letih, ko smo pogosteje uporabljali jezik naših sosedov, smo rekli: »Što se mora, nije teško.« Mislim pa, da<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>za mnoge <span style="mso-spacerun: yes;">ljudi </span>ta rek ne drži. Dokler nekaj delamo kar tako, nam gre, delamo z veseljem, ko nekaj postane »mus«, pa pride do odpora. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Moja mama, ki je ta rek pogosto uporabljala, si je z njim pomagala, da je z delom, ki ga ni marala, sploh začela. Ne, da ji ni bilo težko, ampak opravila pa je tisto, kar se ji je zdelo, da mora. Samo ne ravno z veseljem.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Sama se spomnim stvari, ki sem jih z veseljem delala, dokler niso postale nekako obvezne. Na primer, že v osnovni šoli sem rada pisala. Kupila sem si zvezek in začela pisati zgodbe. Začele so se na prvi strani, končale pa na zadnji. Pisala sem jih s svinčnikom, da sem lahko vmes kaj zradirala, popravila in spremenila, ampak v glavnem sem pisala hitro in brez velikega razmišljanja. In ob tem uživala.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Čisto drugače pa mi je šlo, ko sem morala napisati članek za šolski ali razredni časopis. Koliko časa sem porabila za to pisanje! In kako težko sem se spravila zraven. Običajno tik pred rokom za oddajo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Podobno se je dogajalo tudi drugim članom našega literarnega krožka. Seveda ne vsem. Nekateri imajo v sebi naravnanost, da tisto, kar morajo narediti, opravijo takoj in so potem prosti. Ampak teh je bilo manj. Večino je urednica časopisa morala močno priganjati.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Da bi se nekako zaščitili pred pritiskom besede »morati«, smo celo začeli govoriti, da se nič ne »mora«, ali smo celo rekli, da »se mora samo umret«, vse ostalo pa imamo na izbiro. Ta filozofija razmišljanja mi je bila kar všeč. Vidiš, da nekaj ne »moraš«, ampak da »lahko«, torej imaš na voljo »bi«, »ne bi«, pretehtaš rezultat in se odločiš. Pogosto stvari opraviš, ker ti notranji glas reče, da je tako prav. To je lepo razlagala teorija Transakcijske analize, s katero sem se nekoč ukvarjala. V vsakem od nas je otrok, odrasli in starš in od moči vsakega od teh delov je odvisno, kako se bomo obnašali.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes vidim situacijo drugače, kot sem jo nekoč. Ko imam v sebi visok duh, ko sem vesela, ko me preveva dobra energija, sem lahko ustvarjalna, dejavna, aktivna. Če mi karkoli ruši mojo pozicijo, se zavem, da je problem v meni in poskusim najti pot navzgor. Pripomočkov je veliko, samo uporabiti jih je treba. Jamranje in obtoževanje z gotovostjo nista med njimi. Včasih pomaga odklop in sprostitev, drugič si kaj zapojem, tretjič se lotim svojih hobijev, skratka, zaposlim se s tistim, kar mi dvigne duha in me pripravi na delo, ki me čaka. Včasih pa kakšno nalogo enostavno črtam, ker ugotovim, da ni potrebna. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zdajle sem se spomnila na prijateljico, ki dela kot mravlja, od jutra do večera. Pridna, zagnana in vedno slabe volje. »Kaj pa naj, moram…!«, vedno govori. Skoraj nič ji ni v veselje, vse je težko, ampak vse se «mora«. Telo jo že dolgo opozarja, da nekaj ni v redu, pa vse simptome zakrije s tabletami proti bolečinam in želodčnim težavam. Seveda niti slučajno noče videti drugačnega vidika. Drugi so krivi, da je ona reva, situacija se ne da spremeniti, nič se ne da narediti. Pa bi si že s samo malo obrnjenim pogledom lahko olajšala življenje!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kdaj torej zgubimo tisto veselje, ki ga imajo otroci, ko se učijo hoditi, prijemati, jesti…,ko morajo neštetokrat ponoviti, se pobrati, zgrabiti, poskusiti…? Ne vem, kdaj, vem pa, da to ni nujno. Možno je tudi drugače. Otrok v nas je rad vesel in se rad igra. Zanj je igra delo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zato vidim, kako je prav, da v naših otrocih spodbujamo ustvarjalnost in igrivost. Veselje do igre jih lahko pelje skozi rutinske vsakodnevne situacije in jim naredi zanimivo tudi umivanje zob in rok, pospravljanje igrač, pisanje nalog ali odnašanje smeti. In če to ohranimo v zrelih letih, nam je v mnogih življenjskih situacijah lažje.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-44874035694415580722013-01-29T10:06:00.000+01:002013-01-29T10:06:39.333+01:00Jin-jang<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes sem tako kot vsako jutro malo brskala po internetu. Pogledala FB, prebrala nekaj blogov, nato pa se lotila pisanja. Prešinilo me je, kako smo ljudje različni. Nekateri v vsaki situaciji iščejo nekaj pozitivnega, drugi pa največ pozornosti namenjajo kritiki, ocenjevanju in sojenju. Na splošno velja, da so ti drugi bolj osveščeni, realni in družbeno angažirani. Taki, kot bi sodobni ljudje morali biti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Verjamem, da smo na svetu potrebni eni in drugi. Nekdo mora rušiti tisto, kar je slabega. Ampak ne morem si kaj, da ne bi tudi v tem videla nekaj dobrega. »Če hočeš v skodelico naliti svež čaj, moraš starega najprej zliti ven« , pravi kitajski pregovor. Torej so spremembe, ki jih svet doživlja zdaj, dobre, ker pripravljajo pot novemu. Seveda, pesimisti pravijo:«Novo bo slabo«. Na drugi strani pa so optimisti:» Novo bo dobro.« Komu bomo verjeli, je odvisno od tega, kakšna je naša naravnanost. Videti pozitivno ali negativno ni odvisno od tega, kakšna je naša okolica, družba ali politične razmere, ampak je to odraz naše notranjosti. Optimisti ne bodo nikoli videl vsega črno, ravno tako, kot pesimisti ne vsega svetlega. Taki se rodimo in taki gremo skozi življenje. Če se vmes ne odločimo, da se bomo spremenili. A to je že druga tema.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Eni in drugi smo kot jin in jang, potrebni, da se svet razvija. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Mi pa prihaja na misel še nekaj. Kako se počutimo ob tem? Poznam ljudi, ki so glede današnje situacije pri nas in v svetu tako ogorčeni, da imajo prave zdravstvene težave. Ne samo, da ne marajo politikov in gospodarstvenikov, tudi ljudje, ki z njimi ne politizirajo ali se z njimi ne strinjajo, jim gredo na živce. In se potem čudijo, da imajo pritisk in jih boli želodec. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem gledala, kaj kdo objavlja na FB, sem videla, kako smo si različni. Zato tudi današnje pisanje. Ni namreč res, da tisti, ki ne kritiziramo, ne vidimo, kaj se dogaja na svetu. Samo pogled na situacijo imamo drugačen. Vidimo, da svet gre naprej in da se razvija. In če potegnem neko vzporednico z vzgojo otroka. Kdaj se bo otrok lažje in boljše razvijal: če mu bomo ves čas govorili, kako neumen in nesposoben je ali takrat, ko bomo verjeli, da ima sposobnosti in da zmore kaj doseči? Videti dobro pomeni, da dobremu daš možnost, da se realizira. Zato naj tisti, ki imajo v sebi pogled v pozitivno, ostanejo taki. Ljudje, ki jih pa vse jezi, pa naj se vprašajo, kaj imajo od tega. Če bodo do sebe iskreni, bodo dobili tudi pravi odgovor.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-79123916253289545072013-01-28T11:39:00.000+01:002013-01-28T11:39:52.401+01:00Nekje na naši poti<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Že teden dni nisem odprla nove strani svojega bloga in pisala. Tudi danes že nekaj časa sedim pri računalniku, pa je list še kar prazen. A ni krivo to, da nimam kaj pisati, temveč to, da imam v glavi preveč misli, ki se prehitevajo in zadevajo druga v drugo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Medtem je na obisk prišla prijateljica. Pogovarjali sva se o vsakodnevnih stvareh, nič posebnega. Pa vendar je bil najin razgovor poln spoznanj, kaj sva naredili prav, kaj bi lahko drugače, kaj vse še lahko spremeniva… Na koncu mi je rekla, kako je vesela, da sva se videli in da bo še prišla. Vsak tak pogovor ji da spodbudo, da gre dalje po svoji poti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ob tem sem pomislila, kako je prijetno, če se lahko pogovarjam o temi, ki me zanima. O tem, kako se lahko razvijamo. Kje smo, oziroma, kje sem. Ko nekomu govorim, <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>se tudi sama najdem. Komunikacija je dvosmerna. Dajem in dobim hkrati. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Seveda se kdaj znajdem tudi v situacijah, kjer se ljudje pogovarjajo o stvareh, ki <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mene ne zanimajo. Takrat izkoristim čas za opazovanje. Zanimivo je videti, s čim se nekateri ukvarjajo, kako razmišljajo, kje so. Ko jih gledam brez sojenja, predalčkanja, brez predznakov »ta ima prav, oni narobe«, vidim, da je vsak med nami ravno tam, kjer mora biti. Vse je prav. Vsi smo na poti, ki je samo naša in za naš razvoj v tistem trenutku potrebna. Če smo srečni, je prav in lepo. Če pa smo nesrečni, morda ni lepo in lahko, je pa vseeno prav. Prav zato, ker se vedno lahko <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>kaj naučimo. Če se ne, se nam pa itak podobne situacije kar naprej ponavljajo. Nekateri na koncu uvidimo, kaj moramo spremeniti, drugi pa še naprej krivijo okolico in ostanejo žrtve. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ob tem zadnjem stavku sem se spet ustavila. Verjamem, da vsakdo lahko neha biti »žrtev«, če se tako odloči. Nikogar pa v to ne moremo prisiliti. Odločitev pride vedno iz nas. In to vedno takrat, ko smo pripravljeni. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-83420420853108552452013-01-20T09:38:00.002+01:002013-01-20T09:40:05.357+01:00Iskrenost<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko pomislim na besedo iskrenost, se mi porodi toliko vprašanj kot pri malo katerem pojmu. Kaj je to, iskrenost? Ali takrat, ko si iskren, govoriš tisto, kar misliš? Ali pomeni to, da nekomu v obraz poveš, kar misliš o njem? Ali to, da poveš vse, kar čutiš? Ali, ali…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kdaj nismo iskreni? Ko drugim nečesa ne povemo? Ko sebi česa ne priznamo? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zakaj enkrat čutimo, da smo iskreni, drugič pa vemo, da smo se skrili in smo neiskreni? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zakaj pa včasih mislimo, da smo iskreni, pa nas drugi vidijo drugače?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zakaj sploh bi naj bili iskreni?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Na mnoga vprašanja ne bom dajala odgovorov. Poskusim naj samo na nekatera.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ljudje vsak dan prehajamo iz situacije v situacijo. V nekaterih se počutimo varne, zato smo lahko iskreni. Povemo, kar mislimo, delamo, kar čutimo, da bi radi počeli. Pogostejše pa so tiste situacije, ki nas silijo, da se delamo drugačne, kot v resnici smo. Boljše, pametnejše, pomembnejše, uspešnejše, lepše…ali pa tudi, skromnejše, ponižnejše, prijaznejše, …kot smo. Včasih se našega skrivanja zavedamo, drugič spet ne. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Nasploh bi lahko rekla, da smo ljudje takrat, ko imamo občutek varnosti in sprejetosti, lažje iskreni. Do sebe in do drugih. Takrat gremo naprej in se ne zatikamo v probleme. Težave vidimo, si jih priznamo, odpravimo in gremo dalje.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Več pa je seveda obratnih situacij. Naš svet ni varen. Zato je tako pogosto slišati, da danes vsi lažejo. Politiki, sosedje, učenci, starši, skratka, v sodobnem svetu se vsi nekaj delajo, iskrenosti ni več. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pa vendar, vsi nekako živimo. Bolj ali manj zadovoljno. Z večjim ali manjšim zavedanjem, kaj se z nami dogaja.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Človek je res zanimivo bitje. Ni čudno, da se toliko ljudi ukvarja s proučevanjem človekove duševnosti. Kaj je skrito v podzavesti, kaj nam kaže naš jaz, naš ego, zakaj se obnašamo tako, kot se, od kod izvirajo sile, ki nas porinejo v določena dejanja…?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Tudi mene še vedno zanimajo ta vprašanja. Kaj je v meni, kaj mora ven, katera prepričanja me še delajo nesproščeno, kaj se še moram naučiti, kako naj hodim po poti, ki jo vidim pred </span><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">sabo….? Če si v želji, da se razvijam, dam iskren odgovor, potem imam možnost, da bom cilj dosegla. Svoje slabosti, napake, zmote si moram najprej priznati, jih sprejeti kot del sebe, nato šele jih lahko odpravljam. Težko pa je takrat, ko v sebi ne prepoznam problema. Ko čutim, da ga imam, pa ne vem, kje je bistvo. Ko nekaj povem, v podzavesti pa je skrito nekaj drugega. Takrat čutim, da je nekaj narobe, pa ne vem, kaj. Takrat je težko. Zataknem se v problemu in ga ne znam razrešiti. Situacije, ki mi ga kažejo, pa se kar naprej ponavljajo. Ker me zanima, kaj se dogaja z mano, iščem odgovor. Imam naravnanost, da bi ga našla.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Nato pa enkrat vse skupaj dozori do te mere, da vidim stvar z drugega zornega kota in <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>sebe vidim drugače. Takrat se lahko začnem spreminjati. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">To se dogaja na naših treningih v Spirali. Ko se uspeš odpreti, začnejo s tebe odpadati ovoji problema. Plast za plastjo. Kot čebulni listi. Eden za drugim, lepo počasi. Ali pa včasih hitro. Odvisno od tega, kako globoko v sebi nosiš problem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zato vem, da marsikatera sodobna »instant« hitra tehnika odlušči samo zunanji čebulni list. Tisti rjavi, umazan od zemlje. Čebula takrat zasije v svoji barvi, mi pa se počutimo čisti. Malo si oddahnemo, se pogledamo v ogledalo in smo zadovoljni. Ne vidimo pa, da so v nas še vedno notranji deli čebule, ki bodo sčasoma gnili naprej. Bistvo našega problema je še vedno v nas. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">.........</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zaključek mojega današnjega pisanja bi bil, da nam v našem razvoju pomaga to, če smo iskreni do sebe. In do tistih, ki nam želijo pomagati. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Vsak pa ima pravico, da vse, kar sem napisala, vidi drugače. In gre po svoji poti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-49113829013274355732013-01-10T09:31:00.000+01:002013-01-10T09:31:16.623+01:00Naši scenariji<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Te dni ponovno spoznavam, kam nas vodijo scenariji, ki si jih ustvarjamo v svojih glavah. V težave. Velike ali majhne, čisto vseeno je. Jemljejo nam notranji mir in veselje. Tuhtamo, analiziramo, primerjamo, načrtujemo….Če bom naredila to, bo tisti tam reagiral tako. Če bom naredila drugače, se bom jaz slabo počutila. Če naredim malo drugače, morda ne pridem do tistega, kar želim. Če, če, če… Kar vemo, kako se bodo ljudje odzvali na naša dejanja. V našem scenariju je vse predvideno. Če pa za kaj nismo čisto prepričani, pa imamo rezervne scenarije. Celo vrsto. Ko vse skupaj premlevamo, smo v stresu, nesproščeni, zaskrbljeni, prav nič dobro.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pogosto so ti naši scenariji tako težki, da raje ne naredimo ničesar, ker v dober izid sploh ne verjamemo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Včasih nas želja po spremembi prisili, da naredimo določene poteze, pa nam zaradi naše napetosti gre vse narobe. »Vidiš, pa sem imela prav, ko me je skrbelo. Res je to velik problem…..«, si rečemo. Ne vidimo, da nas je naša nesproščenost peljala proč od cilja, ne pa k njemu.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">So pa tudi situacije, ko je naš motiv tako velik, da ga kljub temnem scenariju želimo uresničiti. Ko je želja dovolj velika. Ko nekako čutimo, da imamo prav in da imamo pravico, da gremo po svoji poti. Ko besede pridejo iz srca. Takrat povemo, kaj želimo in začudeni ugotovimo, da je oseba pred nami reagirala čisto drugače, kot smo pričakovali. Razumela je našo željo, strinja se z njo, ali pa vsaj nima nič proti. Vse naše tuhtanje je bilo brezplodno, ker je vse drugače.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kaj se lahko naučimo iz tega? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Scenariji se delajo v glavi. Tam je spravljena vsa šara izkušenj iz našega življenja. Zaprašena, stara, neuporabna. Še tisto malo stvari, ki so nam potrebne, ja prekrito s prahom starih skrbi, strahov in neuspehov. Seveda je tam tudi kotiček, kjer se veselo smejijo naši uspehi. Čisti in poskočni. Ampak danes ne pišem o teh situacijah. Danes govorim o tem, kako nam staro v nas podira cesto proti cilju. Kako popuščamo starim miselnim vzorcem in kako nam ravno ti onemogočajo iti naprej.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako pa lahko naredimo drugače?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko v sebi začutimo neko željo, se vprašajmo, od kod prihaja. Iz glave ali iz srca? Je za nas pomembna ali ne? Če si iskreno odgovorimo, da je, potem prepovejmo razumu, da nam ruši naše prepričanje. Ne poslušajmo tistega: »Kaj pa če….«, ampak mislimo samo na cilj in na to, da ga bomo dosegli. Dovolimo si biti iskreni ne glede na to, kaj bi si drugi utegnili misliti o nas. Privoščimo si biti srečni. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">In ko v nas zaživijo te pozitivne misli, oddajamo pozitivno energijo, ki jo ljudje čutijo. Zato tudi oni reagirajo pozitivno. To je zakonitost, o kateri govorijo vse sodobne duhovne teorije. Mnogi ljudje jim sledijo in povedo, da jih pozitivna naravnanost dela srečnejše in uspešnejše.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Sama tole danes pišem zato, ker sem zjutraj ponovno videla, kako moji scenariji ne služijo ničemur, razen temu, da se jaz slabo počutim. Kako je bilo vse drugače od pričakovanega, ko sem v nekem trenutku upala povedati svojo željo. Sprejeta je bila brez vseh pomislekov, celo kot nek izziv za tisto osebo. Tudi ona lahko v novi situaciji nekaj spremeni in gre naprej proti novemu cilju. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Tale uvid bom zdaj spravila v kotiček, kjer se smejijo uspehi in upam, da ga ne bo prehitro prekril prah pozabe.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-86652535458627325052013-01-04T09:38:00.001+01:002013-01-04T09:38:38.947+01:00Jutri ali danes<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Okoli novega leta ljudje velikokrat delamo načrte za naslednje leto. Obljubimo si, da bomo naredili to in ono, da se bomo spremenili, da bomo uresničili stare načrte, zaželimo si sprememb in še in še. 1.1. bi naj bil neka prelomnica, po kateri bo vse drugače.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pa običajno iz vsega skupaj ni nič. 1.1. že zato ne more biti drugačen dan, ker ga velikokrat skoraj prespimo, saj smo prebedeli prejšnjo noč. To je praznični dan, ko se itak ne počne nič preveč resnega. To tudi ni čas za spremenjen način prehrane, saj imamo vendar še sarmo, pa ostanke od silvestrske večerje, na vratih pa obiske, s katerimi potem s hrano in pijačo nazdravljamo novemu letu. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Torej si 1.1. lahko samo rečemo, da bomo vse obljubljeno začeli »jutri«. In tukaj se navadno vse ustavi. Jutri je prihodnji čas. Jutri bo. Jutri ni danes in v tem trenutku se jutri ne dogaja. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Sama sem bila večkrat v situacijah, ko sem si obljubila, da bom nekaj začela jutri. Seveda je bil potem vsak dan jutri. Zgodilo se ni nič, sčasoma še v mislih ni bilo več »jutri«. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Na srečo pa se je dogajalo tudi drugače. Ko sem v sebi začutila močno željo po spremembi in je ta želja prišla iz srca, ne iz glave, sem vedela, da se je spreminjanje začelo v tistem trenutku. Cilj in naravnanost na pot do cilja sta se pojavila hkrati. V tem primeru ni bilo nobenega »jutri«. Vse se je dogajalo spontano, brez nekega razmišljanja in tuhtanja. Včasih hitro, drugič počasi, a vedno nezadržno k cilju. Čutila sem, da je pot prava in da bom z gotovostjo prišla tja, kamor želim. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Če zdajle pomislim, kaj se je v takih situacijah dogajalo z mano, bi rekla, da je močna naravnanost na cilj utišala moj ego, iz katerega so izhajali dvomi, strahovi, pomisleki, odpori…, vse tisto, kar nas običajno ustavi, da na poti obupamo, se ustavimo ali celo opustimo vse načrte. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Svet je preplavljen s knjigami, ki nas učijo, kako uspeti. Moramo verjeti, moramo imeti pozitivne misli, moramo razmišljati v skladu s pozitivno avtosugestijo. Verjeti v cilj je osnova vsakega uspeha. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Z vsem tem se strinjam. Mi izbiramo svoje misli, zato je prav, da smo pozitivni. Mi lahko vplivamo na to, da bo naš duh živahen in bo v nas ustvarjalna energija. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako pa se bo odvijalo naše življenje, pa ni več odvisno od nas samih. Če bi bilo vse odvisno od nas, bi bili bogati ljudje srečni, zdravniki pa zdravi, pa ni vedno tako. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Mi lahko naredimo samo to, da vsako situacijo, ki nam je dana, sprejmemo z veseljem in razumevanjem, da ima za nas nek smisel. Iz vsake se lahko nekaj naučimo. Bolj, ko se učimo, manjkrat se nam bo isto ponovilo. Bolj, ko se držimo starih vzorcev, večkrat nam bo vesolje ponudilo enako situacijo kot možnost za osebno rast. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Verjamem, da je smisel življenja v tem, da se razvijamo. Da gremo naprej. Da se učimo. Vsak dan znova.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zato danes, ko je pred mano nov cilj, ne mislim na jutri, ampak na to, da sem že na poti do njega.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-84677593445754718092012-12-25T09:15:00.000+01:002012-12-25T09:15:28.420+01:00Božična želja<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Ko danes sedim ob računalniku in gledam ven, vidim sivo, oblačno nebo, močen veter in vse skupaj me bolj spominja na jesen kot pa na bel Božič. Da so prazniki, se vidi po lučkah, ki so prižgane skoraj pri vsaki hiši. Ljudje še spijo, zunaj se nič ne dogaja. Tudi ptičkov na naši magnoliji še ni. Je še zgodnje jutro.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Ne vem, zakaj sem se danes že tolikokrat spomnila na ljudi, ki nimajo doma, ki so nekje zunaj, ki jih zebe in so lačni. Predvsem pa na tiste, ki so osamljeni. Kjerkoli že so. Danes ne bom razglabljala, zakaj se komu dogajajo take ali drugačne življenjske situacije. Bolj mi gre za to, da na ta dan še bolj intenzivno kot sicer v vesolje pošljem dobre želje za vse, ki jih potrebujejo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Želim, da bi ljudje začutili, da je dobro vse, kar se jim dogaja. Da bi razumeli, da ima vse v življenju nek smisel. Da je vse namenjeno njihovemu razvoju. Da so tudi težke situacije potrebne in so lahko izhodišče za novo pot. Da je samo stvar naše odločitve ali se bomo proti vsemu borili ali pa bomo težave vzeli kot vzpodbudo in nekaj v življenju spremenili. Da bi našli v sebi optimizem, ki v vsaki situaciji vidi nekaj dobrega, pa čeprav je to samo majhna goreča svečka, ki osvetli pot skozi rahlo odprta vrata. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">»Pustimo vrata odprta!«, je zelo priljubljeno geslo med mojimi dragimi prijatelji in mano. Pomeni, da je vse možno: pridemo ali ne pridemo, se vidimo ali ne vidimo, naredimo nekaj ali ne naredimo…., vse je prav. Bo, kakor bo naneslo in vse bomo sprejeli z razumevanjem. V mnogih situacijah nam to uspeva.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Rada bi torej, da ljudje pustijo vrata odprta, kajti samo skozi odprta vrata pričakovanja in zaupanja lahko vstopajo sreča, uspeh in uresničene želje.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Misel, »rad bi bil srečen«, nato pa »eh, pa saj jaz nimam sreče, meni gre vse narobe!«, zapre vrata, o katerih sem govorila. Sreča gre potem k sosedu, ki jo pričakuje z odprtimi durmi in rokami. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Seveda tisti, ki verjame, da ga situacija dela nesrečnega, da so drugi krivi za njegovo nesrečo… in da on nima pri vsem skupaj čisto nič, mojemu pisanju ne more prisluhniti. Pa saj mu ni treba. Vsak ima lahko svoj prav. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Jaz pišem za tiste, ki čutijo podobno kot jaz. Da smo odgovorni za svoje odločitve: mi smo lahko pozitivni ali ne,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mi sprejemamo nova sporočila, ki jih prinaša razvoj ali jih zavračamo, mi pošiljamo v vesolje zaupanje v življenje ali ne, mi smo tisti, ki ujčkamo svoj ego ali pa ga želimo zmanjšati…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Odgovorni smo za tisto, kar sučemo v svojih glavah. Za naše misli. Za to, da se jih držimo ali pa smo jih pripravljeni odpuščati. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">In, ko pridemo v stanje brez misli in se ne fokusiramo več na naše scenarije, <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>dopuščamo, da v nas priplavajo sporočila iz vesolja. Vse polno jih je okoli nas, samo slišati jih moramo. To so nova sporočila z novo vrednostjo. Za nas pozitivna. Če jih ne pokvarimo z našim razumom in starimi vzorci, nam pomagajo rasti, ustvarjati, se razvijati in iti dalje. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Vse to nam prinaša zaupanje v jutri in mir v srce.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">To je moja božična želja za vse ljudi.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-83667151730097547152012-12-20T09:08:00.000+01:002012-12-20T09:08:34.642+01:00Brbotanje v loncu<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Jutri, 21.12.2012 bi naj bil »tisti dan«. Konec sveta, prihod novega časa, naravne nesreče, izpad elektrike, tridnevna tema, dan kot vsi drugi, velik prihod blagodejne energije, ... napovedi bi lahko naštevala v nedogled. Ena izmed njih, objavljena na priljubljenem You Tubu, je pa ta, ki mi je zelo všeč. To naj bi bil dan, ko bomo ljudje polni idej, zamisli, ustvarjalnosti. Tej ideji sem menda najbolj naklonjena, zato kar čutim njen učinek. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Že od trenutka, ko sem se zbudila, se mi po glavi podijo ideje, kaj vse lahko naredim, kaj<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>bom naredila, kako bom to in to idejo speljala… Rešitve prihajajo hitro in veliko jih je. Po svoji stari navadi jih moram zapisati, ker drugače gredo proč. V roke vzamem enega svojih blokcev, zvezkov, notesov in pišem. Ja, še vedno imam rada papir in dobro pisalo. Rada pišem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">V tej napovedi za jutrišnji dan je bilo povedano, da bo jutri idej toliko, da si ljudje ne bodo zapomnili vsega, zato naj si zapišejo. Ideje bodo dobre, zato je škoda, da gredo v pozabo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Takole bi rekla na to: kar mora ostati, bo ostalo. Kar se pozabi, ni vredno, da ostane. Pa če je zapisano ali ne. Jaz pišem pač zato, ker rada pišem. Veliko mojih zapisanih načrtov je ostalo nerealiziranih. Je pa res, da me vedno razveseli občutek, ko pri uresničenih idejah na listu naredim kljukico. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">V življenju sem se velikokrat spomnila na dragega prijatelja, profesorja Vida Pečjaka, kako nam je razlagal o ustvarjalnosti. Ta se začne s pripravo neke ideje, nato gre vse skupaj malo spat, potem pa kot luč posveti iz teme v najbolj nemogočih situacijah: na stranišču, med oblačenjem in slačenjem, pri čiščenju stopnic, med plavanjem…. Ko se meni to dogaja, se spomnim na profesorja, se nasmehnem, sem zadovoljna, dobim elan za delo in ustvarjam. Njegove razlage so bile take, da smo v prepolni predavalnici sedeli tudi na stopnicah, da smo ga lahko poslušali. Z razlogom.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">»Se dogaja«, bi rekli v današnjem času. Delovanje v moji glavi čisto ustreza naslovu, ki sem ga zapisala na začetku. Napiši to, napiši to…. Preveč je vsega hkrati. Sploh ne vem, kaj naj izberem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Kljub zmedi v glavi, pa je nekaj drugače, kot bi bilo včasih. Nič me ne moti, ta zmeda. Počutim se v redu. Včasih bi takole pisanje vrgla v smeti, danes ga bom pa objavila. Tudi, če bo kdo ob branju rekel, da nisem napisala nič, da ni »teme«, .. (Zdajle lahko vidim svoj ego, ne vašega). Sem že govorila o egu? Bom drugič. Moram si zapisati, da ne bom pozabila. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: #333333; font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-fareast-language: SL;">Kakšen zaključek lahko naredim zdajle? Mislim, da bo najboljši takle: gre za sprejemanje. Danes se sprejemam takšno kot sem, pišočo blog, pa čeprav ne vem, kaj naj napišem. Verjamem, da ima tudi to nek smisel, kot ima smisel in razlog prav vsaka situacija, ki se nam zgodi v življenju.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-58509400537166033912012-12-14T09:52:00.001+01:002012-12-14T10:06:27.924+01:00Laganje<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes sem ponovno slišala to, da imamo ljudje na vsako stvar lahko različne poglede. In, da nikakor ni samo enega »prav«. Vsak ima lahko svoje mnenje in vsako je pravilno. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko gre za take običajne stvari npr. nekomu je ta film všeč, drugemu ne, eden ga hvali, drugi kritizira, tukaj nekako dopuščamo, da imamo vsi »prav«. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Drugače pa je v situaciji, ko se borimo za svoje »vrednote«. Npr. laganje ni moralno, to ni prav. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako sprejeti nekoga, ki laže? To se vendar ne sme, govoriti moramo resnico! Človeku, ki laže, moramo povedati, da se to ne dela, da se s tem ne strinjamo, da je zato nemoralen, da se mora spremeniti. V tej situaciji smo trdni, neomajni, kot sodniki. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako pa se ob tem počutimo? Miru v duši zagotovo nimamo, ko se sprašujemo, kako le je nekdo lahko takšen!? Jezi nas, ne sprejemamo ga… to ni mir v duši. Kdo se zdaj slabše počuti: tisti, ki veselo laže ali tisti, ki to z jezo in neodobravanjem opazuje? Če verjamemo, da je cilj mir v duši, potem je odgovor tukaj.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako pa lahko sprejmemo to, da nekdo laže? Prvi korak je, da se nehamo ukvarjati s tistim drugim, s tistim, ki laže, ampak pogledamo vase.</span></div>
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;"><div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Če nas nekaj moti, je tisti človek kot ogledalo, v katerem lahko vidimo sebe in svoj problem. Svoje ne sprejemanje. Njegova dejanja so njegov problem in če bo imel zaradi svojih laži težave, je to njegov problem, ne naš. Torej se lahko nehamo ukvarjati s tujim problemom. In ko se v resnici s tem ne ubadamo več, tudi mi nimamo problema. Problema sploh ni več. Vsak ima samo svojo pot.<o:p></o:p></span></div>
</span><br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kaj meni pomaga sprejemati ljudi, ki lažejo? <br />Vprašam se, zakaj neki je nekdo tak, ne pa, kako je lahko nekdo tak.<br /><br />Ko se vprašam, zakaj neki, vedno najdem neko razlago: ne zna biti drugačen, ima stiske, je v reakciji, ni še dovolj razvit...... vedno najdem nešteto razlogov, ki ga pojasnijo. Potem vprašanje, kako lahko npr. laže, se spreneveda......... odpade. On ne zna ali pa noče drugače, pa če je meni prav ali pa ne. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Jaz vem samo to, da ne smem in ne morem soditi! To lahko le ljubi Bog, pa še za njega verjamem, da ne sodi. Torej, ko nekdo ni tak, kot bi se meni zdelo, da bi moral biti, vidim samo to, da se moram spremeniti jaz, obrniti svoj pogled, ker jaz vem, da je to moja blokada, on pa tega ne ve.<br /><br />Bistvo vsega je, da so na svetu vse stvari v obeh polih : dobri in slabi, pošteni in lažnivi, plus in minus...., vsi s svojim razlogom. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Morda<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>bi tukaj dodala samo še to, kako lahko reagiramo na otroško laž. Odvisno seveda od starosti otroka. Pri majhnih otrocih je realni in domišljijski svet tako prepleten, da je težko govoriti o laži. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko pa vidimo, da otrok, ki nekaj naredi narobe in se tega zaveda, potem to taji ali se zlaže, pa se moramo vprašati, zakaj se nam ne upa povedati po resnici? Je že imel izkušnjo, da smo se jezili, ga kregali, se obnašali tako, da se je slabo počutil? </span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Če je tako, je spet samo na nas, da se popravimo in s svojim obnašanjem ustvarimo mirno, zaupanja vredno okolje, kjer bo otrok lahko pokazal svojo napako in uvidel, da zaradi tega ni slab in da nismo nič jezni nanj. Posledice njegovega dejanja ( na primer: počečkan parket, razbit krožnik...) potem skupaj odpravimo, brez očitkov, brez kritiziranja. Če nam uspe imeti ob tem mir v srcu, uvidimo, da smo se iz te situacije nekaj naučili mi in otrok.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-82715543189076115472012-12-12T09:15:00.000+01:002012-12-12T09:15:18.917+01:00Spremenila sem naslov<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes zjutraj sem dobila idejo, kako bi se lahko imenoval moj blog. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Sprva sem ga imenovala »Razmišljanja«, a to ni čisto ustrezna beseda zanj. Prvič, ker verjamem, da preveč razmišljanja kaže naš močen ego in nam ne prinaša nič dobrega, drugič pa zaradi tega, ker čutim, da takrat, ko pišem blog, v resnici ne razmišljam, ampak besede kar same prihajajo skozi prste na papir. Zato takrat, ko moram razmišljati, nič ne napišem.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Tako me je zjutraj prešinilo, da je v meni nekaj, nekdo, ki želi nekaj povedati. In sem dobila asociacijo na ptico. Že leta je moj zelo ljub <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>kitajski pregovor: »Če nosiš v srcu zeleno vejo, bo nanjo sedla pojoča ptica.« Zelo verjamem, da je to res, zato že celo življenje zalivam svojo vejo, da se ne posuši, da je zelena, da vsake toliko tudi vzcveti in daje zavetje pojoči ptici. Ta ptica je včasih vesela, včasih žalostna, včasih zaskrbljena, vedno pa z upanjem gleda v nebo in ve, da je tam nekdo, na katerega se lahko obrne po pomoč.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Veliko let nazaj mi je prijateljica poklonila knjigo z naslovom Ptica v duši. Krasna drobna knjižica v svetlomodrem ovitku. Neštetokrat sem jo prebrala. Tudi danes zjutraj. Piše o tem, kako so v naši duši skriti predalčki, v katerih so shranjena naša čustva, zamere, naše lastnosti…, ptica pa jih odpira ali pa zaklepa. In kako je včasih sploh ne slišimo. Pa bi bilo dobro, če bi jo poslušali.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kaj nam preprečuje, da bi slišali pojočo ptico v naši duši? Naš ego. V tej kratki besedi je skrito vse, kar nas dela nesvobodne, trde, bolne, toge, nesrečne, nesproščene, nemirne, preveč ali premalo samozavestne, neljubeče, ne sprejemajoče, kritične, stroge in še bi lahko naštevala. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zato sem dala mojemu pisanju ime »ptica v srcu«. Prisluhnila ji bom, ko bo imela kaj povedati…..<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-22579927156055596632012-12-11T09:51:00.000+01:002012-12-11T09:53:05.445+01:00Ko ne sprejemamo situacij, se počutimo slabo<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Vsak dan se nam dogajajo situacije, v katerih nečesa ne moremo sprejeti. Se ne strinjamo; ni nam prav; vidimo, kako bi moralo biti; ne razumemo, kako je nekdo lahko tak; gre nam na živce;…..<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Razum nam pravi, da imamo mi prav, »oni drugi« pa bi se moral spremeniti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako se počutimo v teh situacijah? Dobro že ne. Glede na to, kakšno pomembnost ji pripisujemo, je tudi stanje našega slabega počutja. Če nič drugega, je v nas nemir. Z gotovostjo pa ne čutimo miru in veselja.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Za primer lahko navedem situacijo, ko nam nekdo preko vrste zasede parkirni prostor. Seveda nas razjezi, tega res ne moremo sprejeti. Grdo ga gledamo <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>iz svojega avta, on pa mirno in veselo odkoraka v trgovino. Ko končno najdemo parkirišče in gremo po svojih opravkih, počasi pozabimo na dogodek in slabo počutje izgine.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Drugačna situacija pa nastane, ko vidimo, kako naš otrok trpi zaradi nekega problema s svojim partnerjem. Tudi, ko ju ni zraven, nam problem ne gre iz glave. Tuhtamo, razmišljamo in se slabo počutimo. Hudo nam je in potolažimo se lahko šele, ko se njun problem razreši. Tej situaciji <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>pripisujemo veliko težo in temu primerno tudi reagiramo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Bistvo je, da se v obeh primerih mi slabo počutimo. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Naše grdo gledanje na predrzneža v drugem avtu mu morda vzbudi kakšen občutek slabe vesti, ustavi ga pa ne in vseeno veselo koraka mimo nas. Jezni in besni smo pa mi.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Posledice našega vključevanja v otroka pa so hujše, saj se zdaj on ne ukvarjaj samo s partnerjem, ampak še z nami in našim slabim počutjem. Za vse je težko, moreče.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">In kaj lahko naredimo, ko se znajdemo v taki situaciji?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ključ do dobrega počutja je, da situacijo sprejmemo takšno, kot je. Da se ne upiramo. Da ne iščemo razlage, zakaj, kako, če bi,… Razumemo, da se vse dogaja z razlogom, se nasmejimo in gremo dalje. Iskat parkirni prostor ali razumet, da je otrokovo življenje njegovo, da so tudi njemu potrebne izkušnje in da mu najbolj pomagamo, če smo pozitivni. In potem presenečeni ugotovimo, da se je situacija razrešila brez nas in naše pomoči. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko malo pomislim nazaj, kako sem reagirala nekoč in kako danes? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Vidim veliko razliko. So situacije, ko bi včasih znorela, danes pa grejo mimo mene skoraj brez misli. So pa seveda tudi take, ki se me še dotaknejo. Takrat se v meni zbudi zavedanje, da tako mora biti, ter, da ima vsak dogodek neko logiko, ki je jaz pač trenutno ne vidim. Naravnam se na to, da bom mirna in izklopim svoj »jaz«, ki bi nekaj naredil. Prosim, se sprostim, zapojem, se zahvalim….delam vse, da se dvignem nad problem. In, ko ga potem z višine opazujem pod sabo, vidim, kako majhen je. Nepomemben. Pride veter in ni ga več. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">V srcu pa je mir. In to je veliko vredno.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-91489556153491688372012-12-06T21:33:00.000+01:002012-12-06T21:48:29.553+01:00Skromnost<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /> </div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zadnjič sem bila pohvaljena. Pa je rekla moja hči, »glej, da ti ne bo zdaj zrasel ego«, po starem bi rekli, da ne bom postala prevzetna, važna. Bila sem kar malo začudena, da je to rekla, čeprav sem njene besede vzela bolj kot frazo. Ona vendar ve, da sem jaz skromna!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pa sem malo razmišljala o tem. Kaj sploh je skromnost? Kako se vidi? Sem res skromna ali samo mislim, da sem? Poznam koga, ki je skromen? Kaj ima sploh ta skromnost, na katero jaz mislim, skupnega s tisto, o kateri govori večina ljudi, to je z materialno skromnostjo?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem pogledala na splet, kakšna je definicija skromnosti, sem našla toliko mnenj, da sem skoraj nehala pisati o tem. Kaj pa sploh lahko še jaz dodam vsem tem idejam? Pa čisto »neskromno« nadaljujem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Velikokrat namreč čutim , kaj je tisto, kar me dela skromno. To je zavedanje, kako majhni smo v tem našem univerzumu.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Mravljice, ali še manjši. Pa vendar<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>je za vsakega od nas narejen načrt, po katerem smo vodeni. Torej smo tega vredni. Pa vendar. Ne mi, nismo mi tisti, ki vse vemo, mi imamo samo možnost sprejemati že znano. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko na tretmajih<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>dobivam pouk, ga lahko sprejemam samo, ko sebe izklopim. Ko nisem jaz tista, ki nekaj ve, ampak se prepustim toku in novim sporočilom. Takrat sem skromna. In potem, ko me preplavi nov val sporočil in čutim, kako odpadajo ovoji mojih blokad, vidim, da postajam bogatejša. In sem hvaležna. Skromnost in hvaležnost gresta lepo skupaj. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko tole pišem, vidim, kako je težko napisati to, kar res čutim. Besede velikokrat ne povedo vsega, kar je v nas. Pa nič hudega, važno je, da za vsem povedanim čutim dobro energijo.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-4206737122233462312012-12-04T08:43:00.002+01:002012-12-06T21:49:37.360+01:00Pogled z drugega zornega kota<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes bom pisala o ljudeh, ki življenje jemljejo zelo resno in odgovorno. Ki bi radi vse naredili prav. Ki imajo občutek, da se ne smejo zmotiti. Ki so zelo odvisni od tega, kaj o njih mislijo drugi. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Tudi jaz sem (bila) taka. So situacije, ki sem jih že prerasla, so pa še vedno tudi take, ko se obnašam čisto po starem. Govorila bom o tistih, kjer sem uspela.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem začela z mojim treningom v Spirali, sem se neprestano zadevala ob pojme in besede, ki sem jih poznala iz študija in službene prakse. Teorijo, ki sem jo študirala in ji 30 let verjela, sem morala postaviti na glavo, besede so imele drugačen pomen, nič mi ni bilo jasno. Seveda sem se vsaj v sebi upirala vsemu, kar je prihajalo z odra. Jaz sem vendar iz te stroke, bom že vedela, kaj pomenijo čustva! Ko je Lea govorila, kako se naša energija umaže ob našem čustvenem vpletanju, nisem mogla sprejeti, da to velja tudi za tako imenovana pozitivna čustva, kot so veselje, skrb, sočutje… Dokler sem se obešala na besede, nisem razumela pouka. Kar sem slišala, sem sprejela v skladu s svojim znanjem in se nisem premaknila. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Potem pa so prišle situacije, ko sem res želela narediti korak naprej. Če sem se želela znebiti težkih občutkov, npr. skrbi, sem morala pozabiti, kar vem. Pomagalo mi je to, da sem uvidela, da mi vse moje dosedanje znanje ni dalo notranjega miru. Torej, zakaj naj se tega oklepam še naprej? Začela sem poslušati čisto s prazno glavo in z odprtim srcem. In naenkrat videla svoj problem čisto z drugega zornega kota. Še pomembneje pa je, da se je takrat pokazala tudi pot za rešitev ali celo, da problema sploh ni bilo več.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kako deluje odprto sprejemanje sugestij, so poznali ljudje že davno nazaj. Verjameš, sprejemaš, greš po tej poti in enkrat prideš na cilj. Avtosugestija je imela v zadnjem stoletju v vseh duhovnih metodah veliko vlogo. Bila je pozitivna, saj je ljudem dajala vero vase, kar jih je opogumljalo, da so bili aktivni. Tudi jaz sem jo veliko uporabljala. Dostikrat uspešno.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Vse pa se je nekako končalo ob tistem, kar zdaj rečemo blokada. Teh se sami zelo pogosto sploh ne zavedamo. So v nas in nas silijo, da se obnašamo tako ali drugače, ampak vedno se ob njih slabo počutimo. Nismo mirni, analiziramo, tuhtamo, se sprašujemo…. Odgovora sami ne znamo dati. Če pa ga tudi uvidimo, ga težko uresničimo v praksi. Vse skupaj namreč deluje kot nek mlin, ki ga poganja točno določena reka. Če hočemo, da bo skozenj tekla druga voda, ga moramo prestaviti. Mi moramo utišati svoj prav in poslušati druga sporočila. Ko jih spustimo vase, vidimo naš problem čisto z drugega zornega kota. Ni važno, kaj vse se nam je v življenju zgodilo, važno je, da se našega problema lahko rešimo. Ko se odločimo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes sem videla lep primer oklepanja svojih vrednot. Biti točen, natančen, ne delati napak, biti popoln. In zraven trpeti. Ker popolnih ljudi ni. So samo tisti, ki zaradi tega trpijo in drugi, ki se ob tem znajo nasmejati. Ko se odločiš, na kateri strani hočeš biti, začneš poslušati in delaš korake. Svoj ozek pogled razširiš v širšo sliko in situacija je naenkrat drugačna.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-36309607376284659882012-12-03T11:11:00.000+01:002012-12-06T21:50:03.428+01:00Moj blog<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kar nekaj časa se že ukvarjam s tem, kaj pomeni pisanje bloga. Je to dnevnik, so to analitični prispevki, je to intimna izpoved? Kaj je to zame?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem pred časom zjutraj dobila idejo, sporočilo «Kaj pa, če bi pisala blog?«, mi to ni šlo več iz glave. Ampak o tem, kaj vse to pomeni, nisem imela pojma. Tudi brala nisem veliko in o blogih nisem vedela skoraj nič.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Najprej sem začela pisati zase. Ideje so tekle in pisala sem z lahkoto. Vse do takrat, ko mi je moja hčerka odprla blog. Takrat so na dan privrele misli: Koga pa zanima, kaj ti misliš? Kdo bo razumel, kaj hočeš povedati? Ali naj pišem »na splošno« ali »zelo o sebi«? Naj delim nauke? Naj povem za svoje težave, blokade, ali jih raje prikrijem? Vse to in še več so bile zavore, ki so me pri pisanju kar ustavile. Pri vsakem vprašanju sem si lahko dala oba odgovora: trdilnega in nikalnega. Bila sem neodločena, zmedena.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Edino to sem vedela, da pisala pa bi. Uživala sem, ko sem po neštetih popravkih končala s pisanjem o kakšni temi.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">In zdaj pišem. Slišim, »le tako naprej!« in grem dalje. Saj ni važno, kdo, kaj, zakaj…..Važno je, da povem, kakšne spremembe so v meni, kakšen pogled dobivam, kaj se dobrega dogaja, kako grem čez reakcije, kako se učim, kaj vse dobivam, ko grem skozi pouk učenja novega stila življenja. Life Technology je metoda, ki me spreminja veliko bolj in veliko bolje kot vse metode do sedaj. Zame je vrhunska. Ne samo zame, za vse, ki ji sledimo. Zato moram pisati o njej. Ne morem biti tako sebična, da bi jo držala zase, ampak bi rada ljudem povedala, da imamo vsi možnosti, da se spreminjamo. Ko vsak od nas pošlje v vesolje svoj »korak naprej«, se svet spreminja na bolje. Prihajajo časi, ki bodo drugačni. Verjamem, da lepši.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-6949716915823011412012-12-03T10:14:00.001+01:002012-12-06T21:50:31.226+01:00Moj veseli december<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Prišel je veseli december. Lučke, svečke, okraski, glasba, vse srebrno-belo, po moje. Zelo rada imam te dneve, ko je vse v nekem pričakovanju. Česa le? Daril? Druženja? Zabav? Veselja?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Vse bolj poudarjamo, kako je december čas, ko naj se zazremo vase, naredimo pregled čez leto za nami in naredimo načrte za naprej. Kako niso pomembna materialna darila, ampak naši odnosi. Vedno več ljudi govori o pomenu duha pred materialnimi stvarmi. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Z vsem tem se strinjam. Tudi kriza v svetu in pri nas nas sili v to, da smo skromni.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Spomnim se let nazaj, ko doma spečeni keksi ali doma narejena marmelada ni bila ravno zaželeno darilo. Bilo je premalo, prepoceni. Danes ni več tako. Na vsakem koraku lahko najdemo recepte, ideje, načrte…, kaj vse lahko naredimo sami in s tem osrečimo bližnje.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>V nas je naravnanost, da je to res čas obdarovanj, vedno bolj pa se tudi zavedamo, kako je naše ustvarjanje lahko lepše od samega kupovanja daril. Tega ne delamo samo zaradi pomanjkanja denarja, ampak tudi zaradi zavedanja, da nas ustvarjalnost bogati. Ko nekaj naredim sama, mi to da zagon, me duhovno dviga, mi da veselje. Ko smo ustvarjalni, smo v nekem posebnem notranjem stanju, smo povezani z vesoljem in če se res prepustimo, začutimo, kako skozi nas deluje energija.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ideje prihajajo, roke ubogajo in pred očmi nekaj nastaja.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zaradi vsega tega nekako nisem mogla sprejeti ideje, da v naši družini letos ne bo božičnih daril. Da smo to prerasli. Jaz nisem. Otrok v meni se veseli dneva, ko se vsi zberemo in veselo odpiramo lepo zavita darila izpod božičnega drevesa. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zato sem bila vesela, ko smo se nato zmenili, da bodo zavitki samo majhne, skromne pozornosti. Morda tudi iz lastne ustvarjalne delavnice.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Seveda sem se ob tem vprašala, ali nisem preveč toga in je v meni samo preveč starih navad, starih sporočil. Najbrž je res tako, sem si priznala. Ampak držim se jih pa zato, ker ne vidim , da bi bila tako slaba. Ko namreč razmišljam o tem, kaj bi komu od mojih ljubih kupila ali sama naredila, mislim na njih, čutim, kako jih imam rada in mi je ob tem lepo. Ko pa bom prerasla navezanost na materialne radosti, bom to z veseljem povedala.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-31867996485169835752012-11-26T16:19:00.002+01:002012-11-26T16:19:53.315+01:00Hvaležnost<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes smo govorili o hvaležnosti. Ko pomislim na to besedo, lahko v trenutku naštejem sto stvari, za katere sem hvaležna. Vse, kar se mi dogaja, je dobro in za vse sem lahko hvaležna. Ko sem hvaležna, v meni živijo lepe misli, sem pozitivna, sem sprejemajoča. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Hvaležna sem za danost, da sem lahko hvaležna. Nekateri tega nimajo, ne znajo in se morajo tega še naučiti. Jaz znam in sem hvaležna. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Včasih mi je kdo rekel,«kako si lahko hvaležna za bolezen, za težave…?, to ja ni mogoče.« Pa sem mu razložila svoj pogled.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Verjamem, da se nam vse v življenju zgodi z nekim razlogom. Življenje ima smisel, pa če ga mi vidimo ali ne. Če ima vse smisel, vse svoj razlog, potem je vse v bistvu dobro. In če je vse dobro, potem mora biti v vsaki stvari nekaj takega, kar je vredno najti in biti za to hvaležen. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem se zaradi kakšnega problema slabo počutila, sem se vprašala, kaj neki se iz te situacije lahko naučim. Kaj mi hoče življenje pokazati? Odkar sem v našem procesu, v treningu, se vprašam, kaj mi kaže energija, ki nas vodi. Kadar vidim problem skozi svoje blokade, odgovora na to vprašanje seveda ne vidim. Vem pa, da obstaja in da ga bom enkrat že spoznala, če bo to potrebno. Če se v tistem trenutku vprašam, kaj pa je v tej situaciji vseeno dobrega, vedno lahko najdem odgovor. In takrat me preplavi hvaležnost. Samo vprašati se moram. In ko sem hvaležna, se počutim bolje. Zato se mi zdi hvaležnost tako čudovita. Pelje me naprej, nikoli ne zataji.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Problem je samo v tem, da se včasih pozabim vprašati! Ko npr. udarja iz mene moja žalost, kar pozabim, da je to dobro. Takrat se smilim sama sebi in pozabim pomisliti, da je to en vidik tega počutja in da lahko po premiku v drugo smer pridem do veselja. V tem primeru si moram zavestno reči: »kaj moram narediti zdaj, da ne bom več trpela?«, in se spomniti, da je zame dobro, če si pojem. Petje nam odpira srce, ko pojem, ne mislim nase in težko čustvo počasi zbledi. Vedno bolj pogosto mi to tudi uspe. Obrnem pogled, ne ujčkam se v depresiji, želim ven. Ko res želim in res nekaj naredim, mi tudi uspe. Če tega ne morem narediti sama, pa najdem pomoč. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Malo sem zašla od hvaležnosti, a moram reči, da sem hvaležna tudi za take izkušnje, pa čeprav so včasih boleče.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">O hvaležnosti mi je že pred mnogimi leti govoril moj oče. O tem, da je vse dobro ( kot je rekel veliki Goethe ). Govorila sva o modrostih življenja. Zelo sem hvaležna za to, da ga imam. Da je bil tako pogumen, da je šel po svoji poti in nam dajal toliko dobrega. Bil je pionir svojega časa. A bom o njem govorila kdaj drugič.<o:p></o:p></span></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-4868986630630883462012-11-26T12:26:00.000+01:002012-11-26T12:26:06.055+01:00Kako se spreminjam?<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem pred mnogimi leti začutila, da me zanima psihologija, sem prebirala knjige, se pogovarjala z ljudmi, ki so čutili enako, se učila od tistih, ki so že kaj znali in ves čas v praksi poskušala živeti tako, kot sem verjela, da je dobro. Bila sem optimistična, pozitivna, ljudi sem sprejemala take, kot so bili in mislila, da delam prav. Znala sem prisluhniti, poslušati, razumeti, tolažiti, pokazati pot… , mnogi so se potem počutili bolje, ter se vrnili po pomoč, ko so jo spet potrebovali. Mnogi so tudi rešili kakšen problem in dobili pogum, da so šli<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>naprej.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">V meni pa je ves ta čas živelo nekaj, kar je težko opisati. Neka želja, da obstaja še kaj, da je kje še kakšna druga pot, da je nekje metoda, ki bi mi prinesla več miru in zaupanja. Da bi se rešila strahov, skrbi in občutkov krivde. Ter večnega spraševanja, ali sem dovolj dobra, sem naredila vse prav, kako bi lahko in kaj vse bi morala narediti drugače, sem osrečila otroke in jim dala zaupanje v življenje, kaj vse še moram narediti….. Kam še lahko grem? Česa še ne poznam? Vsaj informativno sem poznala skoraj vse metode, ki se jih je dalo srečati kjerkoli že.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko sem prvič srečala pojem Spirala, sem na internetu brala o tem pouku in nisem razumela ničesar. Zdelo se mi je tako v zraku, da sem na vse skupaj kar pozabila. Bilo je premalo konkretno, premalo tega: »kako pa moramo mi nekaj početi, si dopovedati….«. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Po kakšnem letu pa sem ponovno naletela na ta pouk. Že prej nisem verjela v slučaje, potem pa sem začutila, da je to metoda, ki jo želim bolje spoznati. Začela sem trenirati. Energija mi je dajala znake, rezultate in naenkrat je minilo pet let. Zelo sem se spremenila, bi rekla sama zase. Imela sem željo, da se spremenim. Bila sem odprta za razvoj. Sem mislila. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pa ne nekem treningu izvem, da se upiram, da se ne predajam, da nisem dovolj odprta… Nič nisem razumela. To ja ni res. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Naslednja misel: že mora biti res, če me tako vidijo. Ampak, kaj delam narobe, kje se zatikam?l<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Odgovor je bil, da vse sprejemam z glavo, ne s srcem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Moje misli me blokirajo. Moje razlage, zakaj sem taka, zakaj nekaj počnem, od kod imam to ali ono blokado, kako sem….. Uvid v to, da življenja ne moremo dobro voziti z našim razumom, ampak, da gremo skozi življenje mirni in uspešni, če se predamo tej višji sili, ki nas vodi, je moja včerajšnja izkušnja. Dojela sem, kaj se pravi upirati. Razumela sem, kaj se pravi sprejemati. Nova sporočila, ki jih želimo sprejeti, ne morejo v nas, če jim zapiramo vrata s starimi sporočili. Tudi ne morejo v nas, če smo polni starih sporočil. Že star kitajski izrek pravi «Če hočeš napolniti skodelico s čajem, jo moraš najprej sprazniti«. Ta pregovor poznam že vrsto let, verjamem, da je to res, kaj pa to pomeni v mojem življenju, pa spoznavam šele sedaj. Kaj vse mora ven, da lahko novo pride noter?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Čisto mirno sem vrgla ven stvari, ki so mi bile napoti in jih ne rabim: kakšno zamero, ne sprejemanje, slabo pozicijo, skrb… Kako pa naj vržem ven moje vrednote? Nekaj, kar je prav? Kar vidim, da mora biti? Ko sem uvidela, da stvari lahko vidimo tudi drugače, sem se nehala oklepati tudi vrednot. Spet sem videla, kako je ta naš trening težek. In odpori veliki. Ko pa sem tukaj nekajkrat uspela in potem videla spremembe na sebi in drugih, sem še bolj vedela, da je tako prav.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Morda bi navedla primer, kaj s tem mislim. Ali si dober takrat, ko revežu daš denar ali takrat, ko mu ga ne daš in ga s tem prisiliš, da se nauči zase poskrbeti sam? Ali si dobra mama takrat, ko otroku nudiš vse, kar lahko ali takrat, ko mu skozi omejitve pomagaš, da se nauči najti pot skozi življenje? Ali si dober šef takrat, ko slabemu, nezadovoljnemu delavcu dovoliš, da ostane v tej službi ali takrat, ko mu poveš, da tukaj ne ustreza, ga odpustiš in mu daš možnost, da si najde zanj boljše delovno mesto? Nekateri bi se strinjali s prvim delom stavka, drugi z drugim. V bistvu pa gre za to, da lahko isto situacijo vidimo vsak po svoje. In oklepanje svojega »prav« pomeni samo to, da nismo odprti za drug pogled. To pa je tisto, kar nas omejuje v našem razvoju. Biti odprt, dopuščati, sprejemati. Kako je to lepo! <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Res je imel prav Goethe, ko je rekel: »Vse je dobro«.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7047866460870466332.post-39108407450339187852012-11-26T12:21:00.000+01:002012-11-26T12:21:04.040+01:00Kako vemo, da smo odločeni, da se spremenimo?<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ko se res začnemo spreminjati. Dokler pa samo govorimo, rada bi, imam željo…. , vse misli prihajajo iz glave, ne pa iz srca, se ne zgodi nič.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Tako nekako sem dobivala danes pouk na našem »višjem zavedanju«. Naravnanost na spremembe imam, a to je premalo. Nisem se še odločila. Zakaj pa ne, vprašam, saj vendar želim! Ker ne čutim dovolj velike vrednosti, je odgovor. Jaz pa tega ne vidim. Ne prepoznam. <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Zaradi moje blokade? Mogoče, a ta ne more biti izgovor, da ne grem naprej. Saj se blokado da odpraviti – ko se bom odločila. Tudi, če ne razumem, lahko verjamem, da je tako. Jaz ne vidim, mojstrica vidi. Mene blokirajo moja stara sporočila, ki se zavedajoč se svoje moči oblastno sprehajajo po mojih možganih. Jaz, revica, pa jim pustim kraljevati. Kako dolgo še? Da imam naravnanost, da se spremenim, sem slišala z odra. Kako dobro dene, da le nisem čisto brezupen primer. Čeprav se mi na trenutke zdi, da to sem, pa se spomnim svojih rezultatov in odpre se mi pogled, da sem na pravi poti. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Kdaj se bom torej spremenila?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Hitro vključim svojo potrpežljivost in si rečem, da grem počasi naprej. Včasih se vprašam, če se za pojmom potrpežljivost ne skriva premajhna aktivnost, ko lepo »čičam in čakam«, kaj se bo zgodilo. Ampak mislim, da to ni bistvo. Dejansko sem potrpežljiva in čakanje me nikoli ni motilo (npr. v vrsti pred cestninsko postajo), samo, da mi ni bilo treba stati. Malo manj sem potrpežljiva v vrstah pred blagajnami, ker moram stati, a še vedno manj kot velika večina ljudi, ki lahko stojijo, pa jim je čakanje tako odveč. Zanimivo jih je opazovati, kako jezno gledajo okoli sebe….<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Danes se v svetu dogajajo velike spremembe. Nič več ni tako, kot je bilo in že jutri ne bo več tako, kot je danes. Ljudje to različno poimenujejo. Razvijajo teorije, iščejo poti… Če pa pogledam, kaj je skupnega vsem razlagam, kaj je ta skupni imenovalec, vidim, da so to nova sporočila. Če ne obrneš pogleda, živiš v starem: v težavah, boleznih, strahu, skrbeh. Če obrneš pogled, zagledaš lepoto, zaupanje, zdravje, harmonijo, dobre odnose, blagostanje, radost, mir v duši…..<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pa naj mi še kdo reče, da se ne splača trenirati, kako iti v nov stil življenja, ki prihaja. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Veliko ljudi ve, da se dogajajo spremembe in to zelo hitro. Včeraj sem prebrala, da znanstveniki govorijo, da<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Darwinove evolucijska teorija ne bo več držala, ker prihaja nova, tehnološka. Tudi tukaj moramo obrniti pogled. Tisti, ki se bodo še vedno držali starih resnic, bodo v njih tudi obtičali. Morda bodo s tem kar zadovoljni, kdo ve. Gotovo pa ne tako, kot tisti, ki bodo šli s tokom naprej. In teh je na svetu vedno več. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt; line-height: 115%;">Pogledam na internet, v revije, na televizijo, poslušam pogovore v družbi.., polno je novih pogledov na svet, na človeka, na neskončne možnosti, ki jih imamo. Pred desetimi leti bi te zaradi takih pogledov izločili, danes ti prisluhnejo. Vesela sem , da je tako. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<br /></div>
Marinahttp://www.blogger.com/profile/14144801586889256523noreply@blogger.com0